Novice

Nove generacije za Evropsko Slovenijo

24.12.2015

V teh prazničnih dneh slavi tudi naša domovina Republika Slovenija. Celih 25 let je že preteklo, od kar je slovenski narod udejanjil Cankarjeve besede, da si bo pisal sodbo sam, in dr. Jožetu Pučniku naložil neizmeren privilegij, da svetu sporoči: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« Tedaj, pred četrt stoletja, se je v narodovi substanci prebudilo nekaj izjemnega. Državotvorna moč je privrela iz naroda in je dolgo dajala zagon za rast naše države. Toda že nekaj let, kot kažejo prav vse domače in tuje statistike, ta država, naša domovina Slovenija, ne raste več. Stagniramo. V marsikaterem pogledu celo nazadujemo. Vzroki za to so številni. Nekateri koreninijo neposredno v letih po plebiscitu.  Tedaj niso bili storjeni tisti koraki, ki bi postavili bolj zdrave temelje slovenski ustavni demokraciji in ekonomskemu sistemu. Ti stari vzroki polpretekle zgodovine so pomembni, a odločujoče je tisto, kar manjka danes in kar bo, če bomo tako nadaljevali, manjkalo tudi v prihodnosti. Manjkajo nove generacije, novi ljudje in z njimi nove ideje. Naravnost neverjetno je, da leta 2015 v slovenskem političnem in najširšem javnem prostoru še naprej gledamo natanko tiste obraze in poslušamo tiste zgodbe, ki smo jih lahko spremljali na malodane črno-belih zaslonih že leta 1990 in še prej. Tehnologija se je odtlej neznansko spremenila, izumili smo internet in danes zremo v HD zaslone, na katerih pa imamo opravka z identičnimi kadri! Slovenija je v primežu, ne le ideoloških retencijskih elit, kot smo ugotavljali v 90-ih letih, temveč preprosto starih generacij. Povojne partizanske in osamosvojiteljske. Med njima so bistvene kvalitativne razlike, saj je prva ustvarila totalitarno državo, druga pa zgradila samostojno Slovenijo in postavila temelje za njen bolj zdrav politični in ekonomski razvoj. A obe sta stari. Njuni intelektualni vrhunci izhajajo iz pred-internetnega, pred-globalizacijskega, še hladnovojnega sveta, ki se je do danes povsem spremenil. Globalni igralci, dinamika sveta, gospodarski in tehnološki ter znanstveni izzivi so povsem drugi kot pred četrt stoletja. Mi pa se, kot rečeno, pogovarjamo o istih temah, na isti način in največkrat celo s povsem istimi ljudmi. Rezultat zato ne more biti drugačen, kot je. V Evropski Sloveniji smo ta akutni problem zaznali že leta 2012 in ga skupaj s predlogi za spremembe ubesedili v istoimenskem zborniku. Ta je nastal izpod peresa t.i nevidne po-osamosvojiteljske generacije mladih med 30. in 40. letom starosti, ki je predstavila svoje prispevke za nov nacionalni program. Vztrajamo, da je to edina prava pot. Če želimo v naslednjih 25 letih Slovenijo postaviti na novo kvalitativno raven in jo spraviti v korak s časom, brez menjave generacij ne bo šlo.   Ta država, bolj kot kadarkoli prej,  potrebuje nove ljudi. Pa ne »naših« kadrov iz novega razreda, ki nam vladajo danes v vseh porah javnega in pol-javnega življenja, temveč ljudi, ki so zrasli iz sebe, na meritokratski način. Slovenija potrebuje ljudi, ki so v zadnjih dveh desetletjih trdo garali, se izobraževali, si nabrali obilo, zlasti in predvsem, mednarodnih izkušenj in znanja. Ti ljudje si danes zaslužijo priložnost. Izročilo plebiscitarnega duha to naravnost zahteva. Dovolj je bilo izseljevanja mladih, najbolj izobraženih. Dovolj je bilo odganjanja slovenskih vrhunskih kadrov iz tujine. Dovolj je bilo ujetosti v preteklost. Čas je za nove generacije. Povsem očitno je, da lahko le te vzpostavijo zares normalno Evropsko Slovenijo.  Društvo Evropska Slovenija, 24. 12. 2015

preberi več

Nasilni vdori v našo in skupno evropsko hišo

Predsednik Društva Evropska Slovenija in strokovnjak za varnostna vprašanja Damir Črnčec je za radio Ognjišče odgovarjal na vprašanja glede begunsko - migracijske krize s katero se sooča Evropa. V rubriki Evropska unija v živo je predstavil tudi svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške. V nadaljevanju objavljamo celoten pogovor. Vabljeni k branju! Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni!   Kot že nekaj rubrik „Evropska unija v živo“ v zadnjega pol leta, bomo tudi tokratno namenili begunsko-migracijski krizi, s katero se sooča stara celina. Potem, ko jo še kako občuti tudi Slovenija, smo poklicali strokovnjaka za varnostna vprašanja Damirja Črnčeca. Predstavil je svoje videnje nekaterih potez Nemčije in Hrvaške, ter tudi oceno odziva vse Povezave na aktualno dogajanje. V znamenju begunsko-migracijske krize je minil tudi Kongres Evropske ljudske stranke v Madridu. K poslušanju rubrike, vas lepo vabim. Helena Škrlec.   Zaradi vala beguncev in migrantov na staro celino, ki ne pojenja, ob tako imenovani balkanski poti, vladajo vse bolj krizne razmere. V Evropski komisiji ocenjujejo, da je zato nujno potrebno močno okrepiti sodelovanje, posvetovanje in takojšnje ukrepanje. Njen predsednik Jean Claude Juncker je za današnje popoldne sklical mini vrh držav EU zahodnega Balkana. Pričakovanja so velika, kaj bo prinesel, pa je težko napovedati. Dogovori peščice voditeljev, ki so se zbrali v Bruslju, bodo gotovo zaznamovali skorajšnjo razpravo evropskih poslancev z Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom v Strasbourgu. Teme, ki se jih bodo lotili, bodo tudi sodelovanje EU s Turčijo za zajezitev tega vala beguncev in migrantov, ter financiranje kriznih ukrepov, ki jih izvajajo prizadete države Povezave. Kaj vse nas še čaka, smo želeli osvetliti s strokovnjakom za varnostna vprašanja Damirjem Črnčecom. Prisluhnimo pogovoru.   Škrlec: Gospod Črnčec, kako ocenjujete odziv Evropske unije na migrantsko krizo. Vrstijo se krizni sestanki, izredna srečanja, a rešitev ni. 28-terica se ne zna dogovoriti o res učinkovitih ukrepih.   Črnčec: Ta migrantska kriza seveda ni nekaj novega, spremljali smo jo lahko na obalah Sredozemlja, Italije, v preteklih letih. Iskale so se rešitve, vendar pravih rešitev ni, tako kot si sama ugotovila. Kar mene pri vsem skupaj zaskrbljuje je to, ne da ni rešitev, tiste rešitve, ki se ponujajo, se jih poskuša sprejemati s preglasovanjem ali pa pod krinko deljenja bremen, vsiljevati nekatere rešitve, ki niso dobre rešitve, drugim državam članicam. Tukaj naj povem, da jaz seveda menim, da je bila velika napaka javni poziv, ki je prišel iz Nemčije, da so vsi begunci ali ilegalni migranti dobrodošli v Nemčiji. Sedaj se je to že pokazalo, da je bila to velika napaka, ceno pa plačujemo vsi skupaj, tudi Slovenija.   Škrlec: Rekli ste, migrantska kriza ni nekaj novega. A vendar, dobili smo vtis, da je presenetila EU. Je bilo tako veliko število migrantov na staro celino res težko predvideti? Gre za sprenevedanje?   Črnčec: Ja, jaz mislim, da smo mi kot družba, ki temelji na judovsko-krščanskih koreninah, ki izhaja iz antike, družba, ki je razvila sistem človekovih pravic, demokracije, do ene zelo visoke stopnje, tudi družba, kjer je vprašanje ali lahko sploh še povemo tisto, kar zares mislimo, vprašanje politične korektnosti, tisto, ki je nekako napeljalo k temu, da smo si enostavno zatiskali oči, da nam grozi migrantska invazija in seveda, to ni vprašanje danes, včeraj ali pa jutri, ampak je to vprašanje, ki je bilo pred nami že nekaj let in bo pred nami še desetletja. Vzroki so zelo preprosti, Evropejci se staramo, imamo zelo visok standard življenja, na drugi strani pa južno od nas, torej na južnih obalah Sredozemlja in proti Afriki prihaja populacija, mlada populacija, nataliteta je velika. Demografski razkoraki so naslednji, torej v Evropi je ocena, da bomo čez 30 let približno na enakem številu, torej dobrih 500, 600 milijonov prebivalcev, na drugi strani, pa bo samo na kontinentu Afrike ta številka šla iz ene milijarde na tri milijarde. In seveda v Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Daljnem vzhodu je neko prepričanje, kako je Evropa obljubljena dežela, posledice tega so ti migrantski vdori v Evropo, ki so seveda organizirani. Te velike količine ljudi, ki prihajajo, kažejo na to, da to ni seveda slučajno, ampak, da je tukaj zelo jasna, jaz temu pravim grandstrategija, uničevanja Evrope, kot jo poznamo danes. Na nas pa je, da to seveda enostavno prepoznamo, da to razumemo in začnemo v skladu s tem razumevanjem, s tem izhodiščem delovati v naprej.   Škrlec: Verjetno lahko tudi v tej luči lahko komentiramo dejstvo, da med migranti niso samo prebivalci Sirije, kjer je morda v tem trenutku najhuje, kjer vlada državljanska vojna?   Črnčec: Kar je seveda meni tukaj zelo zanimivo je naslednje, torej sirijska vojna divja že več kot štiri leta. Velika večina teh beguncev je postala beguncev, ko so šli iz Sirije, so postali begunci v sosednjih državah. Torej govorimo o cca. osem milijonih ljudi. Prav tako poznamo številke znotraj razseljenih oseb v Siriji, ki so tudi več milijonske. Pa vendarle, ti begunci so bili begunci, dokler so bili v sosednjih državah, torej v Turčiji, Libanonu, da ne naštevam dalje. Ko so se pa odločili, ko jih je nekdo spodbudil k temu, da zapustijo kraj, kjer so bili prej, torej nekaj let, in gredo proti Evropi, so pa seveda postali migranti z nekim zelo jasnim motivom.   Škrlec: Begajo poteze Nemčije, to ste tudi sami omenili. Marsikdo se je spraševal, se še sprašuje, zakaj je sprva tako velikodušno odprla vrata migrantom. Kaj je po vašem v ozadju? Bi bilo drugače, če bi Berlin že v začetku reagiral drugače, bolj zadržano?   Črnčec: Seveda, verjetno bi bilo. To sporočilo bi bilo tudi slišano, tako pa je bilo slišano ravno nasprotno sporočilo. V taboriščih v Turčiji, v drugih državah Bližnjega vzhoda, kjer se nahajajo begunci iz Sirije, ki so danes postali migranti, so slišali, da je Nemčija postala obljubljena dežela in to je seveda še dodatno tiste skeptike, ki tega prej niso storili v prejšnjih letih, vzpodbudilo k temu, da so odšli iz teh taborišč. In seveda, to je postala tudi velika priložnost za špekulante, za organiziran kriminal, ki velike denarje služi s tem, da plačuje, daje slabe čolne na razpolago migrantom, ki potem iz obal Turčije gredo na grške otoke in od tam naprej proti Evropi.   Škrlec: Kaj je po vašem v ozadju te poteze Berlina, ki je sprva, pravzaprav lahko rečemo, vabil migrante?   Črnčec: Jaz mislim, da je stvar zelo kompleksna. Tukaj ne verjamem v neke teorije zarote. Verjetno je bila ocena v Nemčiji, da za ohranjanje gospodarske rasti, ker Nemčija ima podobne izzive, kot jih imamo v Sloveniji, torej, skozi nataliteto, demografske trende, ki so zelo slabi, na drugi strani pa visok standard v družbi, torej tudi pokojninska reforma je tista, ki je problematična pri njih, staramo se, vedno več ljudi prejema pokojnine, in seveda, da polniš to pokojninsko blagajno je najbolj enostaven način, da imaš gospodarsko rast, veliko zaposlenost in delavce, ki plačujejo. Začelo se je, po mojem, nekako z razmislekom, da nek vpliv, torej nek migrantski dotok v Nemčijo, ki bo zapolnil delovna mesta v tovarnah, je tisto, kar bo Nemčijo gnalo v prihodnje še naprej. Napaka v tej oceni, pa je seveda bila, da zelo težko selekcioniraš ali pa dotok številčno omejiš.   Škrlec: V našo državo migranti množično prihajajo iz Hrvaške. Kako vidite poteze naše južne sosede, ki se ne drži dogovorov in brez predhodnih napovedi nadaljuje z nenadzorovanim pošiljanjem ljudi na slovensko mejo?   Črnčec: Jaz mislim, da je naš kazenski zakonik tukaj zelo jasen, da je vsak organiziran prehod slovenske meje s strani legalnih migrantov, torej, tako na njihovi strani, kot na naši strani, kaznivo dejanje in jaz mislim, da bo treba pogledati to v naprej. Težko komentiram, bom rekel, razen to, več kot očitno je Hrvaška v predvolilni kampanji, na eni strani, na drugi strani, poteze, ki jih vleče, ne samo da niso racionalne, ampak so škodljive, ne samo za Hrvaško, za Slovenijo in celotno evropsko zgodbo in idejo.   Škrlec: Slišimo opozorila, da se vse dogaja na robu geopolitičnega prostora, ki je zelo ranljiv. Je mogoče, da zaradi migrantske krize pride do zaostritve varnostnih razmer na območju Zahodnega Balkana tudi zaradi kopice nerešenih vprašanj iz preteklosti?   Črnčec: Kaj mene tukaj zares skrbi je naslednje. Poglejte, predstavljajmo si, da v našo hišo nekdo nasilno vdre, mu odstopimo potem, ko že nasilno vdre, eno sobico in čez leto, dve ali pa deset zahteva celo hišo ali pa nam mogoče velikodušno odstopi samo svojo eno nišo na podstrešju. Jaz mislim, da to se dogaja danes v tej naši evropski hiši in Slovenija je tudi pred tem izzivom, kako se bo s tem soočila. Kajti, ko ti nekdo že nasilno vstopi v tvojo hišo, ti jasno pove, da se sploh ne misli držati tvojih pravil vladavine prava in tvojih civilizacijskih načel. Praksa multikulturnosti v Evropi je zelo jasna, ta ne živi. Torej z vsem tem se je treba spopasti, to razumeti, da enostavno to ni način, kako bomo te stvari razreševali in najti rešitve v to smer.   Škrlec: Lahko neenotnost v stališčih do migrantske krize ogrozi Evropsko unijo? Kako komentirate strahove o razpadu schengenskega prostora in tudi celo vse Povezave? Komu je to v interesu?   Črnčec: Dovolite, da še odgovorim na tisto prejšnjo vprašanje Zahodnega Balkana. Pojavljajo se neke špekulacije o tem, da Zahodni Balkan postaja neke vrste čakalnica pred vstopom v Evropsko unijo in da se na Schengenu, oziroma na zunanjih mejah Evrope gradi zid oziroma ograja bodisi v prenesenem smislu, bodisi v tem konkretnem fizičnem smislu, kot je recimo na primeru Madžarske. Jaz mislim, da Evropa in vsa ta ideja Zahodnega Balkana in ogrožanje varnosti in stabilnosti je več kot očitna. Takšen dotok migracijskih populacij, ki že v začetku jasno kažejo, da ne mislijo spoštovati pravil igre države, v katere prihajajo, kažejo na to, da bomo imeli varnostne težave, ne danes, ampak tudi v prihodnje. Tukaj je treba še dodati zelo jasno, da tukaj ni dilem, ampak so jasni dokazi, da so med temi migranti tudi vojaki, ki so bili v Siriji na Asadovi strani, da so vmes vojaki, ki so pripadniki Islamske države. Tudi ta trend postopnega poizkusa radikalne islamizacije v Evropi je tudi več kot očiten. Torej, varnostna vprašanja, ne samo regionalna, torej na Zahodnem Balkanu, ampak v celotni Evropski uniji in znotraj držav članic, so tista, ki nas čakajo vse skupaj. In jaz mislim,da edini dober in učinkovit način, kako se s tem spopasti je medsebojno sodelovanje, zaupanje, izmenjava informacij in seveda jasno vztrajati pri tej skupni evropski ideji, kajti to je civilizacija, ki je po mojem prepričanju dosegla tisto, kar si človeštvo zares lahko največ želi.   Škrlec: Ne le Evropska unija, ukrepati mora verjetno vsa mednarodna skupnost. Se tega loteva na pravi način? Zdi se da, ne zna odločneje poseči tja od koder ta težava, migrantska kriza pravzaprav izvira.   Črnčec: Jaz mislim, da je samo vprašanje Sirije precej enostavno vprašanje. Mislim, da je recimo rešitev avstralskega modela, kot je pomorska blokada obal Turčije, eden od načinov, kako zaustavimo dotok preko Turčije. Ampak odprto imamo kompletno južno Sredozemlje, torej, Libija, Alžirija, torej obale preko katerih prihajajo tudi migranti, ki niso direktno vpleteni v neke vojne situacije na Sredozemlju ali pa v Afriki. Iščejo v bistvu, kot sem dejal prej, neko boljše življenje na račun tega kakšna je situacija tam. Torej neke vrste intervencionizem Evropske unije je tisto, kar postaja nujnost, po mojem mišljenju. In seveda to, da smo v preteklih letih popolnoma zanemarili varnostni aparat, oslabili policijo, oslabili vojsko, tudi na primeru Slovenije je temu tako, kljub jasnim nekim zavezam, da bomo recimo tisti, ki smo članice Nato namenili za vojsko 2% bruto družbenega produkta, tega nismo storili in jaz mislim, da je sedaj skrajni čas, da se zavemo tega, da ni socialne varnosti, da ni vseh dobrobiti, ki nam jih naša civilizacija daje, brez tega, da imamo varnost. Kajti, ko izgubimo varnost, bo tudi vse drugo izginilo. In jaz mislim, da je to tista zares prava debata, o kateri se moramo pogovarjati in tudi razumeti, da seveda običajno je tako, da konflikt, težave se razrešujejo tam, kjer nastanejo. Torej, tudi tem beguncem, ko so še begunci, ko so pregnani iz lastne države, je treba pomagati na kraju samem. Jaz mislim, da to je tista najvišja oblika humanitarnosti, ki jo vsi skupaj lahko zagovarjamo in tudi strmimo k temu, da to tudi dosežemo. Torej s pomočjo vojaške intervencije na eni strani in vzpostavljanje pogojev, da ti ljudje, ki so bili pregnani iz domov, dobijo možnost, da se na te domove svoje vrnejo.   Škrlec: Damir Črnčec, hvala za pogovor. Vir: http://audio.ognjisce.si/oddaje/EU_v_zivo/2015, 25. oktober 2015

27.10.2015

preberi več

Has the bad bank become a tycoon bank?

14.10.2015

The dismissal of international experts from the Board of Directors of the Bank Assets Management Company (BAMC) leaves us with more questions than answers. It has now become clear that the reason for their “decapitation” does not lie in their excessive salaries which serve merely as an excellent cause and smokescreen to cover up greed and outlived instinct of interest groups that have failed to manage the BAMC in the same way they manage politics, state-owned enterprises and mainstream media. A few months ago former Finance Minister Šušteršič answered the question “Why foreigners?” as follows: “Because I was searching for experts to whom the names such as Jamnik, Isajlović and Zemljarić meant nothing.” Who would not seek “advice” from the aforementioned persons but possess practical experience and good practice regarding the sale of bad assets, which would allow for the highest possible repayment of public resources earmarked for the banking system recovery. The law-makers and the National Assembly, as the legislator, knowingly supported the fact that foreign experts would be paid as much as they would be paid abroad and not as much as determined by Lahovnik's law. Namely, fair remuneration and performance bonus would decrease their “susceptibility” to integrate, by engaging in potential “side” business, into the economic-political elite which is, unfortunately, managed by exactly those who have created such a bank hole. We could argue that this formed the basis of the law, as the banking system recovery in the amount of six billion euros was the largest financial intervention in connection to the public money – taxpayers' money – in the history of Slovenia. Independence, international references and autonomy of BAMC bodies represent the basis of the Act Defining the Measures of the Republic of Slovenia to Strengthen Bank Stability designed to prevent a moral hazard – which means that debtors and former governing boards of the banks that have been recapitalized with the taxpayers' money can influence the process of solving the bad loans problem and are, in doing so, even rewarded with discounts at the taxpayers' expense. The bank restructuring and the subsequent curbing of the inflow of new bad debts were needed to restore the economic growth. The austerity measures and the bank system recovery were therefore a prerequisite for the economic growth rebound and, consequently, a decrease in risk premium on Slovenian bonds. The ruling economic-political elite heaved a sigh of relief - the troika did not and will not come to Slovenia. Business transactions will resume in a way the elite knows best.    By enforcing the changes the BAMC is now “open for business”! And what can we expect? Well, probably something similar to what is happening in the process of liquidation of the “Factor banka d.d”, where a prominent member of the ruling economic-political elite, through a chain of companies owned by his relative or acquaintances, is managing the undertaking, who has bought, with the loan granted by the “Factor banka d.d” and without his own resources, a building, and who has arranged the documentation at the expense of the bank loan. With the arrival of the crisis the project was no longer profitable. If the loan had been transferred to the BAMC, the member of the ruling economic-political elite would have been expropriated. The BAMC would have cashed the mortgage insurance, taken over the project and then, through transparent procedures, sold it to a buyer without any possible connections to the debtor or his representative. In low start position is a Brežice media-spa-marina tycoon who is discussing with his Eastern friends the repurchase of the 150-million-euros bank hole he has created at a discounted price of 30 or 40 million euros. Or a legal, financial and octopus-like expert who, through his mediators, is controlling the undertaking with an excellent-positioned plot and hopes to receive a 90-percent discount for the “sale of the project”. The BAMC has now become “open for business”, for business transactions and a gift the current authorities have consciously given to “economic-political” elites. All these financial holes will be covered by taxpayers who already owe 30 billion euros - 15,000 euros each. In the future the BAMC will, taking into account “friendly” valuations and using various development strategies, “rehabilitate” hand-picked tycoons. As many times before, we all know it all but are willing to do nothing to stop the interest groups and to prevent a moral hazard and subsequent accumulation of wealth by privileged economic-political elites which appear to be untouchable also for law enforcement authorities. The bad bank – good business for the tycoon elite. The tales of morality and ethics – a good-night fairy tale. Good morning, Slovenia! Association for European Slovenia, 11 October 2015

preberi več

Slaba banka postala tajkunska banka?

11.10.2015

Razrešitev mednarodnih strokovnjakov iz uprave DUTB odpira več vprašanj kot daje odgovorov. Vsakomur je sedaj že jasno, da "obglavljenju" niso botrovale previsoke plače. Plače so bile odličen povod in dimna zavesa za prikritje pohlepa in preživetega nagona interesnih skupin, ki nad DUTB niso uspele obvladovati, tako kot obvladujejo politiko, državna podjetja in "mainstream medije". Nekdanji finančni minister Šušteršič je pred meseci odgovoril na vprašanje zakaj tujci: "zato ker sem iskal strokovnjake, ki jim imena kot so Jamnik, Isajlovič in Zemljarič nič ne pomenijo". Ki ne bodo iskali pri prej navedenih "nasvete", temveč bodo imeli dejanske izkušnje in dobre prakse, kako se pristopi k odprodaji slabih naložb in s tem zagotovi čimvečje poplačilo javnih sredstev naloženih v sanacijo bančnega sistema. Pripravljavci zakona in DZ kot zakonodajalec so pri tem popolnoma zavestno podprli dejstvo, da bodo tuji strokovnjaki plačani toliko kot bi bili plačani v tujini in ne toliko kot to omogoča Lahovnikov zakon. Pošteno plačilo skupaj z nagradami za uspešnost namreč zmanjšujejo njihovo "dovzetnost", da se z morebitnimi "stranskimi" posli integrirajo v slovensko gospodarsko-politično elito, ki jo žal obvladujejo ravno tisti, ki so takšno bančno luknjo tudi povzročili. Lahko bi rekli, da je bil to temelj zakona, saj je bila sanacija bančnega sistema v višini 6 milijard EUR največji poseg v javni denar, torej denar davkoplačevalcev v zgodovini Slovenije.  Neodvisnost, mednarodne reference in samostojnost organov DUTB predstavljajo temelje Zakona o krepitvi stabilnosti bank, ki naj bi preprečil moralni hazard - to je, da dolžniki in bivše uprave bank, ki so jih sanirali davkoplačevalci, vplivajo na reševanje slabih posojil ter so pri tem celo nagrajeni z diskonti na račun davkoplačevalcev. Izvedena bančna sanacija in s tem zajezitev pritoka novih slabih terjatev so bili potrebni temelji za vrnitev k gospodarski rasti. Izvedeni varčevalni ukrepi  in sanacija bančnega sistema so torej botrovali povratku k gospodarski rasti in s tem zmanjšanju pribitkov na slovenske obveznice. Vladajoči gospodarsko-politični eliti se je upravičeno oddahnilo - v Slovenijo namreč ni in ne bo prišla trojka in ponovno se bodo delali posli, posli na način, ki jih ta elita nedvomno obvladuje. DUTB je torej z izvedenimi zamenjavami "odprta za posel"! In kaj lahko pričakujemo, ja verjetno nekaj podobnega kot se to npr. danes dogaja v okviru likvidacije Factor banke, d.d., ko pomemben član vladajoče gospodarske-politične elite preko verige podjetij v lasti sorodnika oz. znancev obvladuje družbo, ki je s pomočjo posojila Factor banke brez lastnih sredstev kupil stavbo, na račun bančnega kredita urejal dokumentacijo. Prišla je kriza in projekt ni več rentabilen. V kolikor bi bilo predmetno posojilo prenešeno na DUTB, bi člana vladajoče gospodarske-politične elite razlastninili, DUTB pa bi preko unovčitve hipotekarnega zavarovanja prevzel projekt in ga nato preko transparentnih postopkov prodal kupcu, ki v nobenem primeru ne bi smel biti povezan z dolžnikom in njegovim pooblaščencem. V nizkem štartu je brežiški medijsko-termalni-marinski tajkun, ki se z vzhodnimi prijatelji dogovarja, da bo svojo 150 milijonsko evrsko luknjo, ki nam jo je naredil, odkupil po diskontni ceni za 30 ali 40 milijonov. Ali pa odvetniški finančno-hobotnični strokovnjak, ki preko posrednikov obvladuje družbo z odlično parcelo v Ljubljani in se nadeja 90 odstotnega popusta pri "prodaji projekta". DUTB je sedaj postala "odprta za posel", za poslovanje in darilo, ki so ga sedanji oblastniki popolnoma zavestno dali "gospodarsko-političnim" elitam. Vse te luknje pa bomo pokrili mi davkoplačevalci, ki že dolgujemo 30 milijard evrov, vsak izmed nas 15.000 evrov. V prihodnje bo DUTB ob upoštevanju "prijateljskih" cenitev in z raznimi strategijami razvoja realizirala "sanacijo" skrbno izbranih tajkunov. Kot mnogokrat, vsi vse vemo, nismo pa pripravljeni narediti nič, da se interesne skupine zaustavijo in se prepreči moralni hazard in posledično bogatenje izbranih gospodarsko-političnih elit, ki so očitno tudi nedotakljive za organe pregona. Slaba banka, dober posel za tajkunske izbrance. Zgodbice o morali in etiki pa pravljica za lahko noč. Dobro jutro Slovenija! Društvo Evropska Slovenija, 11. 10. 2015  

preberi več

Vabilo na mednarodno pravniško konferenco

18.09.2015

Društvo Evropska Slovenija vas vljudno vabi na že tradicionalno mednarodno pravniško konferenco na temo Vladavina prava in ekonomska kriza: vzroki, povezave in posledice. Konferenca bo potekala 24. in 25. septembra 2015, na gradu Jable v Mengšu. Pridružili se nam bodo ugledni domači in mednarodni strokovnjaki. Zaradi omejenega števila sedežev je obvezna predhodna prijava na: info@evropskaslovenija.si.   Konferenca bo potekala v angleškem jeziku. Več informacij lahko najdete v priloženem vabilu.   

preberi več

Slovenia Top in ECHR Report by Human Rights Violation Rate

19.08.2015

Ljubljana, 18 August - The European Court of Human Rights (ECHR) has established human rights violations in 304 cases against Slovenia so far, which is the highest rate per capita among all 47 Council of Europe countries. A report providing the court's statistics for 1959-2014 shows that the ECHR received more than 8,400 cases against Slovenia, judging in 323 of the cases and finding at least one violation in 304 cases. Most of the violations established concern the right to trial within a reasonable time and the right to effective legal remedy. A graphic analysis of the ECHR support on the Rights Info portal finds Slovenia has the highest violation rate relative to its population with 148 violations per million people. The country is followed by Malta with 102 violations per million people, Moldova (76), Bulgaria (68) and Greece (67). The rates are lowest in Spain (2), Germany (2), Denmark (3), Ireland (5) and the UK (5). Slovenia, a member of the court since 1993, has lost in 94% of the cases, the same rate as Russia. Ukraine fared the worst at 99%, followed by Hungary and Azerbaijan at 95%. The lowest rates of lost human rights cases were recorded by Denmark (33%), Sweden (41%), the UK (59%), the Netherlands (59%) and Switzerland (62%), according to the Rights Info portal. Since its foundation, the ECHR has taken decisions in about 627,500 cases, issuing judgements in roughly 18,000 cases. Almost half concerned five countries, Turkey (3095), Italy (2312), Russia (1604), Romania (1113) and Poland (1070). At least one violation was established in 84% of all cases handled. More than 42% pertain to fairness and duration of trial. Source: STA https://english.sta.si/2166587/slovenia-top-in-echr-report-by-human-rights-violation-rate

preberi več