Vsak narod ima tako oblast, kot si jo zasluži. Če ta ne dela za blagor ljudstva, se mora le to potruditi, da na volitvah dobi boljšo. A za to ne zadošča zgolj udeležba na volitvah in oddaja glasu novim, obetavnim obrazom. Potrebno je aktivno državljanstvo v okviru civilne družbe in političnih strank, zanimanje za družbene probleme, spremljanje javnih razprav, odgovornost nosilcev javnega diskurza, pripravljenost žrtvovati se za skupno dobro, intelektualna poštenost in nenazadnje tudi kultura ohranjanja spomina. Če kritična masa volivcev teh vrlin nima, volitve ne morejo biti začetek novega, boljšega, pač pa so lahko zgolj etapa stopicanja na mestu ali celo zdrs na slabše.

Društvo Evropska Slovenija smo ustanovili prav zato, da bi prispevali h krepitvi omenjenih vrlin, ki so v Sloveniji žal še premalo prisotne. Prihodnje leto bomo obhajali 25. obletnico samostojnosti, naša oblast pa je na področju razvoja demokratične in pravne države daleč od stopnje zrelosti, ki bi jo glede na jubilej pričakovali. Najbolj resen in nadvse zaskrbljujoč primanjkljaj se kaže, ko gre za odnos do resnice, za odgovornost nosilcev oblasti za opravljeno delo ter spoštovanje svobode, še posebej svobode izražanja. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti druga druge pogosto ne nadzirajo, pač pa v slogu načela enotnosti oblasti, ki je veljalo v nekdanji komunistični državi, komplementarno utrjujejo nedemokratične trende.

Navedeno se je zelo očitno pokazalo ob zadevi Patria. Primer je bil zgrajen na podlagi neustavne obtožbe tožilstva, česar celotni sistem rednega sodstva več let ni znal ali ni hotel videti. Danes je jasno, da je šlo pri neustavnem vodenju kazenskega postopka, obsodilnih sodbah ter zaporu za grobo teptanje človekovih pravic neposredno prizadetih. Glede na to, da je eden od njih tudi predsednik največje opozicijske stranke, tekom kazenskega postopka pa je bilo več volitev, je delovanje pravosodnega sistema tudi močno izkrivilo demokratični proces in politično podobo današnje Slovenije. Svoj prispevek sta dodala aktualna vlada in vladajoča koalicija v državnem zboru, ki sta vodji opozicije na neustaven in nezakonit način skušala odvzeti poslanski mandat. Ob zadevi Patria je mehanizem zavor in ravnovesij tako v celoti odpovedal; vse tri veje oblasti so se zapletle v niz neustavnosti, katerih cilj ali posledica je bilo izločanje vodje opozicije iz demokratičnega procesa.

Pri tem je več tožilcev, sodnikov, poslancev in članov vlade neposredno kršilo človekove pravice. Njihova imena poznamo. Nihče ni ničesar obžaloval, nihče ni prevzel odgovornosti. Nasprotno, vsi ostajajo na svojih položajih, svoje funkcije pa zlorabljajo za ustvarjanje vtisa, da pri svojem delu pravzaprav niso storili nobene napake. Tisti, ki so od vsega začetka opozarjali na neustavnosti in na kršitve temeljnih človekovih pravic, ki bi v normalni demokratični državi morali iziti kot moralni zmagovalci in postati logični nasledniki kompromitirane elite, pa so še naprej moteči in nezaželeni. To se je konkretno pokazalo v postopku izbire kandidatov za člane Evropskega sodišča za človekove pravice. Oblast, ki pravo uporablja na način, da onemogoča drugače misleče, je značilna za diktature, in ne za ustavne demokracije, ki so zavezane spoštovanju načel pravne države.

Enak mehanizem smo videli pri obravnavi pobude za razpis referenduma o nedomišljeni noveli ZZZDR. Pobudo je podprlo bistveno več ljudi, kot znaša število glasov, ki jih je na volitvah prejela stranka, ki je novelo pripravila in jo vložila v zakonodajni postopek. Vladajoča koalicija se je skrila za omenjeno stranko ter po hitrem postopku in brez javne razprave sprejela zakon, ki razdvaja javnost, referendum pa zavrnila še preden je bila zahteva za njegov razpis dejansko vložena. Proti referendumu je nastopila tudi vlada, ki je kot osrednji argument navedla, češ da bi referendumska kampanja lahko spodbujala sovražni govor. Je pobudnikom referenduma ter njihovim somišljenikom res treba omejiti ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena in jim odreči pravico do referenduma iz 90. člena, da bi jim lahko učinkovito omejili še svobodo govora iz 39. člena ustave? Oblast, ki omejevanje demokracije vidi kot legitimno in nujno sredstvo za preventivni poseg v svobodo izražanja, je nelegitimna in nima prihodnosti.

Katerakoli oblast, ki želi obstati, mora svojo legitimnost črpati iz moči argumentov, na katerih slonijo učinkovite in delujoče rešitve realnih problemov ljudi. To doslej ni bilo vodilo aktualne koalicije. Za primer lahko vzamemo osnutek Zakona o načelu enakega obravnavanja, ki z nedoločenimi pravnimi pojmi, novimi nedomišljenimi postopki in institucijami ponuja figov list razgaljenemu in nedelujočemu pravosodnemu sistemu. Varuh načela enakosti glede na osnutek zakona ne bi usmerjal zgolj javnega diskurza, ampak bi pridobil celo status stranskega intervenienta, ki bi brez utemeljevanja pravnega interesa, in brez jasnih materialnih podlag v konkretnih ustavnih pravicah, lahko sodeloval v sodnih postopkih ter podučeval sodišča, katere pravne položaje morajo šteti za enake in katere ne. Takšna rešitev je globokem nasprotju z neodvisnostjo sodstva in načelom delitve oblasti. Predstavlja tudi podrejanje javnega diskurza, ki bi moral temeljiti na svobodi govora, ne pa na abstraktnem egalitarizmu, ki v slovenskem družbenem kontekstu odpira prostor ideološkim zlorabam in manipulacijam v zvezi z s tem, katere položaje je v pravni državi potrebno šteti za enake, iz katerih razlogov in kdo o tem odloča.

Svoboda izražanja je osrednje vprašanje tudi pri predlaganem Zakonu o medijih. Ta denimo onemogoča razvoj medija, ki bi želel delovati v tujem jeziku in skušal o razmerah v državi informirati zainteresirano tujo javnost. Za novinarje, ki bi v nasprotju s pravili reklamirali blago ali storitve predvideva ostre kazni. Ne ureja pa neredkih primerov, ko se novinarji navidezno 'nevtralnega' medija s posameznimi ideološko-političnimi stališči do te mere poistovetijo, da njihovi prispevki zdrsnejo na raven nedopustne politične agitacije. Drakonske kazni predvideva za medijske hiše, ki jim bo inšpektor lahko zasegel celotno opremo ali jih zapečatil. Glede na ohlapne in nejasne določbe predloga zakona bi v primeru njegove uveljavitve obseg svobode izražanja dejansko določali kar inšpektorji, ki jih nastavlja vsakokratna oblast.

* * *

Izhajajoč iz navedene ocene razmer v Društvu Evropska Slovenija ob letošnjem dnevu državnosti:

1. Pozivamo vse nosilce posameznih vej državne oblasti, da prevzamejo odgovornost za ravnanja, s katerimi so pri izvajanju svojih funkcij kršili človekove pravice in temeljne svoboščine. Njihovo vztrajanje na javnih funkcijah predstavlja grožnjo razvoju ustavne demokracije v državi. Pričakujemo, da bodo na izpraznjena mesta lahko prišli strokovno usposobljeni ljudje z integriteto, ki bodo izpolnjevali svoje ustavne naloge, vključno z medsebojnim nadzorom, ki ga zapoveduje načelo delitve oblasti.

2. Zahtevamo opustitev zakonodajnih načrtov, ki ne rešujejo realnih problemov ljudi, ampak jih z nedomišljenimi rešitvami dodatno razdvajajo, ob tem pa omejujejo demokracijo in svobodo izražanja. Prav slednja predstavlja primarno obliko svobode, ki je predpogoj za dialog in izmenjavo idej, torej temelj večine drugih oblik svobode, ki jih potrebujemo za gradnjo resnično demokratične in uspešne družbe.

3. Od politike pričakujemo, da se končno prične ukvarjati z realnimi problemi ljudi. Pozivamo predsednika republike in vodje parlamentarnih političnih strank, da pričnejo politične pogovore o stanju v državi. Pričakujemo, da do konca letošnjega leta oblikujejo in podpišejo sporazum, ki bo vseboval tako konkreten načrt poprave krivic in preseganja delitev preteklosti, kakor tudi vsebino ključnih političnih odločitev, ki so - neodvisno od tega, katera politična stranka vodi koalicijo - nujne za učinkovit spopad države z aktualnimi izzivi. Mednje štejemo vsaj implementacijo zlatega fiskalnega pravila, reformo volilnega sistema, izboljšanje pravosodnega sistema in skrajšanje sodnih postopkov, internacionalizacijo gospodarstva in visokega šolstva, reformo trga dela, izboljšanje poslovnega okolja ter ključne infrastrukturne projekte. Slovenija je majhna in ranljiva država, svet in v njegovem okviru Evropska unija pa morda uhajata iz strateškega ravnovesja. Politika zato mora postati funkcionalna in državo pripraviti na prihodnost, ki je lahko bolj negotova, ko se morda zdi.

4. Poziv k ukvarjanju z realnimi problemi ljudi gre tudi urednikom, novinarjem in vsem drugim nosilcem javnega diskurza. Pričakujemo, da bodo pokazali večjo odgovornost pri oceni teže posameznih vprašanj, da bodo sledili resnici in naposled pričeli odpirati prava vprašanja. Funkcionalna politika, ki jo zahtevamo, namreč potrebuje racionalen javni diskurz, v katerem bo mogoče zmagovati na podlagi argumentov in predlaganih rešitev, in ne s pomočjo takšnih ali drugačnih diskvalifikacij ljudi z nasprotnimi stališči in interesi.

5. Naposled pa želimo tudi vse volilne upravičence v Republiki Sloveniji spodbuditi k večji politični zavesti. Brez pozitivnega odnosa do aktivnega državljanstva in angažiranja ljudi v okviru civilne družbe in političnih strank, brez zanimanja za družbene probleme, pozornega spremljanja javnih razprav in kulture ohranjanja spomina bodo politiki na volitve lahko odhajali in jih dobivali na osnovi neuresničljivih obljub, manipulacij in floskul, in ne na temelju rezultatov njihovega dosedanjega dela, prepričljivih argumentov ter predlaganih konkretnih rešitev za prihodnost.

Dejstvo, da nam je pred 24. leti uspelo ustanoviti lastno državo, ki je danes članica EU, Nata, drugih najpomembnejših mednarodnih organizacij in je del območja evra, je v formalnem smislu izjemen dosežek. Vendar moramo za dosego resničnega napredka ta dosežek kot posamezniki in kot politična skupnost iz dneva v dan napolnjevati z vsebino, skupnimi vrednotami in konkretnimi cilji na podlagi ustave. S to željo državljankam in državljanom voščimo ob letošnjem dnevu državnosti. Verjamemo, da lahko v letu, ki ga imamo pred jubilejno 25. obletnico državnosti, še nadoknadimo nekatere zamujene priložnosti in Republiko Slovenijo bolje pripravimo na prihodnjih 25 let.

Društvo Evropska Slovenija, 25. 6. 2015