Skoči na vsebino
Home » Cena elektrike v Sloveniji

Cena elektrike v Sloveniji

cena-elektrike-v-sloveniji

Vlada bo regulirala cene elektrike vsaj do konca leta 2023, s čimer bo cena nižja, kot bi bila sicer. Namen te odločitve je pomagati prebivalstvu pri soočanju z energetsko krizo in visokimi računi za elektriko, ki izhajajo iz visokih cen energentov na trgih. Z marcem 2024 bomo priča velikim spremembam v obračunavanju električne energije za gospodinjske odjemalce, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Ozirajoč se nazaj, je bilo leto 2022 za uporabnike elektrike precej kaotično. Špekulativni nakupi surovin na borzah in korona kriza so povzročili občuten dvig cen energentov. Veleprodajne cene elektrike so se že v letu 2021 povečale za 175 %. Med slovenskimi dobavitelji je prvi podražil elektriko Petrol. Agresija Rusije na Ukrajino v preteklem letu je dodatno poslabšala situacijo, saj je otežila dobavo plina v Evropo.

Regulirane cene elektrike

Z Uredbo o določitvi cen električne energije za gospodinjske odjemalce, ki je začela veljati 1.9.2022, je vlada omejila cene elektrike za eno leto. Hkrati je ohranila že prej nižje trošarine na energente, znižala stopnjo DDV z 22 % na 9,5 % in zmanjšala prispevek za zagotavljanje podpor v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE). Od junija 2023 je stopnja davka na dodano vrednost ponovno 22 %.

Lansko jesen je večina dobaviteljev električne energije poenotila cene elektrike na najvišjo dovoljeno vrednost, ki jo je z regulacijo dovolila vlada. Izjema je bil Gen-I, ki je nekaj mesecev vztrajal z nižjimi cenami, vendar so tudi tam v začetku leta 2023 cene uskladili. Vlada je 13. aprila 2023 podaljšala veljavnost reguliranih cen elektrike, ki bi sicer veljale do 31.8.2023, za dodatne štiri mesece, tako da te zdaj veljajo do konca leta 2023.

Cene električne energije do konca leta 2023 enake pri vseh dobaviteljih

Cene električne energije za gospodinjstva so trenutno enake pri vseh ponudnikih, razen pri Energetiki Ljubljana, kjer opažamo nekoliko nižjo ceno nizke tarife elektrike (0,07742 eur/kWh).

Omejitve cen elektrike veljajo do 31.12.2023 in so (vrednosti brez DDV) naslednje:

  • enotna tarifa: 0,09800 eur/kWh,
  • visoka tarifa: 0,11800 eur/kWh,
  • nizka tarifa: 0,08200 eur/kWh.
cena-elektricne-energije-v-sloveniji-v-tekocem-letu

Marca 2024 prihajajo nove tarife ali časovni bloki

Marca 2024 bodo uvedene nove tarife ali časovni bloki za obračun električne energije. Sedanji sistem, ki temelji na enotni, visoki in nizki tarifi, se bo nadomestil z bolj kompleksnim sistemom, ki uporablja časovne bloke. Agencija za energijo trdi, da bo ta sprememba bolj poštena do vseh uporabnikov in spodbujala racionalno uporabo električne energije.

Dosedaj so imeli odjemalci električne energije možnost izbire med enotarifnim in dvotarifnim sistemom. Enotarifna tarifa je pomenila, da je bila cena elektrike enaka ne glede na čas odjema. Pri dvotarifnem merjenju pa so lahko odjemalci koristili nizko tarifo za cenejšo električno energijo ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Visoka tarifa je veljala med delovniki od 6. do 22. ure.

V novem sistemu bo cena elektrike odvisna od meseca v letu, delovnega dne ali dela prostega dne ter ure v dnevu. Nov način obračunavanja električne energije bo temeljil na petih tarifah ali časovnih blokih, ki pa se bodo razlikovali med visoko in nizko sezono odjema. Visoka sezona, ki bo obsegala najdražjo elektriko, bo potekala od novembra do konca februarja, medtem ko bo nizka sezona s cenejšo elektriko trajala od marca do novembra.

Kako bodo razvrščeni časovni bloki?

Da bi lažje razumeli celoten sistem obračunavanja, vam predstavljamo dva časovna bloka, in sicer najcenejši (časovni blok 5) in najdražji (časovni blok 1).

Najcenejšo elektriko boste našli v časovnem bloku 5. Ta časovni blok bo veljal med nočnimi urami v nižji sezoni od marca do novembra ob prostih dnevih, ko je povpraševanje po električni energiji najnižje.

Najdražjo elektriko boste plačevali v časovnem bloku 1. Najvišje cene elektrike bodo v višji sezoni, od novembra do konca februarja med delovniki, in sicer od 7:00 do 14:00 ter od 16:00 do 20:00, ko je poraba električne energije in obremenitev omrežja najvišja.

Čeprav še niso znane točne cene električne energije za nove časovne bloke (te bodo predstavljene s strani države do konca leta), se pričakuje, da bodo razlike v cenah glede na časovni blok odjema precejšnje.

Da bi prihranili pri stroških za električno energijo, bo potrebna racionalna uporaba naprav, zlasti tistih, ki porabijo več energije. Opravila, kot so pranje, sušenje, likanje in podobno, bo smiselno prestaviti na čas, ko bo električna energija cenejša.

Kakšna bo cena elektrike prihodnje leto?

Direktor Elesa, Aleksander Mervar, napoveduje, da bi brez podaljšanja vladne uredbe o regulaciji cen elektrike v letu 2024 lahko pričakovali občutno podražitev. Sicer se cene električne energije na trgih po njegovem mnenju umirjajo, pri čemer bi se v naslednjem letu gibale okrog 155 do 160 evrov za megavatno uro. Celo predvideva, da bi se lahko do leta 2026 stabilizirale okrog 115 evrov za megavatno uro, kar pa je več kot podvojena cena v primerjavi z obdobjem pred krizo, ko je cena znašala približno 50 evrov.

Hkrati se bodo zaradi naraščajoče obremenitve omrežja potrebne posodobitve distribucijskih omrežij, kar pa bo v prihodnje pomenilo višje postavke za omrežnino na položnicah. Špekulira se, da bi lahko zneski na položnicah za elektriko v naslednjem letu znašali od 25 do 60 odstotkov več.

pridobivanje-elektricne-energije

Kako bo z ogrevanjem na elektriko? Bo nov sistem obračunavanja elektrike vplival na ogrevanje s toplotnimi črpalkami?

Novejše toplotne črpalke sicer ne porabijo veliko energije, še posebej kvalitetni sistemi zrak-voda in geotermalne toplotne črpalke. Največ energije toplotne črpalke porabijo v nočnih urah, ko bo elektrika po novem sistemu obračunavanja cenejša. Pričakovano bo potrebno razmisliti o časovnih temperaturnih regulacijah ogrevanja, pri čemer bo treba čez dan, ko običajno ni prisotnih domačih stanovalcev, zmanjšati temperaturo v prostoru. Vpliv novega sistema obračunavanja elektrike na druge načine ogrevanja, zlasti električne radiatorje in centralne peči na elektriko, bo mogoče oceniti v prihodnosti.

V naslednjih mesecih, do konca leta 2023, bodo plačniki električne energije poleg obstoječih računov za elektriko prejeli tudi informativne izračune po novi metodologiji, kar jim bo omogočilo pripravo na nov sistem obračunavanja elektrike.

Cena elektrike je samo en del zneska na položnici

Cena električne energije se oblikuje prosto na trgu in predstavlja samo en del končnega računa za elektriko. Pred uveljavitvijo regulacije je ta cena predstavljala približno 40 odstotkov celotnega zneska, ki ga plačajo odjemalci. Trenutno, v obdobju regulacije, cena električne energije predstavlja 55 odstotkov zneska na računu. Preostale postavke vključujejo omrežnino, prispevke, DDV in trošarino.

V nobenem primeru ne bi prišlo do takšnega petkratnega povečanja končnih zneskov na položnicah, saj, kot smo že prej pojasnili, cena elektrike običajno predstavlja le tretjino končnega izračuna. Država ima možnost urejanja višine trošarine, davkov in prispevkov. Če bi te ostanke ohranili na sedanji ravni in bi električno energijo v prihodnje plačevali po ceni 0,34 EUR/kWh, bi letni strošek za povprečno gospodinjstvo z letno porabo 5.000 kWh električne energije z vsemi dajatvami znašal približno 2.100 EUR. Končna cena kilovatne ure, vključno z vsemi dajatvami, bi tako presegla 0,40 EUR.

Kakšne so cene elektrike z vsemi dajatvami po Evropi

Kljub temu, da so se cene energije po začetnih znatnih dvigih začele umirjati, se številna gospodinjstva in podjetja še vedno soočajo z visokimi stroški energije. Nekatere evropske vlade so sprejele ukrepe za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, v želji, da bi omilile vpliv visokih računov za energijo v času splošne krize življenjskih stroškov.

Spodaj je predstavljena tabela končnih cen električne energije z vsemi dajatvami v nekaterih državah Evropske unije. Najvišjo ceno električne energije plačujejo Nemci (0,495 EUR/kWh), najnižjo pa Hrvati (0,144 EUR/kWh). V Sloveniji trenutna cena elektrike za gospodinjstva, vključno z vsemi dajatvami, znaša 0,174 EUR/kWh.

Kako regulirane cene elektrike vplivajo na ogrevanje?

Dvig reguliranih cen elektrike je še posebej prizadel gospodinjstva, ki se ogrevajo na elektriko. Najbolj so prizadeti tisti, ki uporabljajo električne radiatorje, električne peči ali IR panele. Uporabniki toplotnih črpalk, ki ogrevajo s učinkovitejšimi toplotnimi črpalkami (COP nad 3,5), občutijo manjši vpliv.

Za boljšo predstavo o vplivu dviga cen smo pripravili informativni izračun za gospodinjstvo, kjer se toplotna črpalka uporablja za ogrevanje 150 m2 velikega objekta in sanitarno vodo. V takem gospodinjstvu, poleg predvidenih 5.000 kWh električne porabe za gospodinjstvo, porabijo dodatnih približno 3.000 kWh elektrike za ogrevanje prostorov, skupno torej približno 8.000 kWh letno.

Po povprečnih cenah na trgu, ki so veljale v prvi polovici leta (0,175 EUR/kWh), bi bil letni strošek električne energije skupaj z vsemi dajatvami 1.400 EUR (skupna poraba gospodinjstva + ogrevanje). Zaradi omejitve cen elektrike in znižanja stopnje DDV se bo strošek elektrike nekoliko zmanjšal. Za porabo 8.000 kWh bo potrebno letno odšteti okoli 1.320 EUR (skupna poraba gospodinjstva + ogrevanje).

Če ne bi prišlo do regulacije cen elektrike in znižanja dajatev, bi se lahko cena električne energije drastično dvignila na 0,34 EUR/kWh ali 0,40 EUR/kWh skupaj z vsemi dajatvami. To bi pomenilo približno 3.200 EUR letnih stroškov elektrike za gospodinjstva, ki ogrevajo s električnimi pečmi, električnimi radiatorji in porabijo 15.000 kWh ali več letno. To bi lahko pomenilo hude finančne težave za mnoga gospodinjstva, ki si ne morejo privoščiti zamenjave ogrevalnega sistema.

Cene elektrike se bodo prej ali slej stabilizirale, vendar bodo verjetno precej višje kot pred krizo. Kaos na trgu energentov se bo umiril, vendar električna energija ne bo več tako poceni, kot je bila. Cene električne energije pod 50 evrov za megavatno uro so gotovo stvar preteklosti. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo cene elektrike v naslednjih dveh letih stabilizirale približno pri 90 evrih za megavatno uro.

Kaj lahko storijo gospodinjstva?

Gospodinjstva lahko ukrepajo na več načinov:

  1. Izbira dobavitelja elektrike: Čeprav z zamenjavo dobavitelja elektrike ne bodo nujno pridobila veliko, je smiselno preveriti obstoječe ponudbe. Nekateri dobavitelji imajo ugodne cene za svoje dolgoletne odjemalce, medtem ko nove stranke plačujejo višje cene. Kljub temu je preverjanje ponudnikov smiselno.
  2. Varčevanje z električno energijo: Učinkovita raba električne energije je ključna za prihranke. Dvotarifno merjenje električne energije lahko prinese prihranke, vendar zahteva doslednost pri uporabi gospodinjskih aparatov. Za delovanje večjih porabnikov, kot so pralni in sušilni stroj, pomivalni stroj, in podobno, je priporočljivo izbrati večerni čas med 22. in 6. uro zjutraj. Toplotne črpalke za ogrevanje najbolje delujejo v hladnejših nočnih urah.
  3. Učinkovito ogrevanje: Ogrevanje lahko prilagodimo tako, da znižamo temperaturo v prostoru na udobnih 20 °C namesto 23 °C, kar lahko prinese prihranke do 20 % pri energiji za ogrevanje.
  4. Sončna elektrarna: Postavitev lastne sončne elektrarne je najugodnejša dolgoročna rešitev za neodvisnost od nihanj cen na energetskih trgih. Pravilno dimenzionirana sončna elektrarna lahko proizvede dovolj električne energije za pokritje potreb gospodinjstva, vključno z ogrevanjem s toplotno črpalko. Država ponuja spodbude za postavitev sončnih elektrarn, vključno s subvencijami in krediti prek Eko sklada. Kljub izčrpanju sredstev za subvencije v letošnjem letu se pričakuje nov razpis proti koncu leta.

Z zavestno rabo električne energije in premišljeno izbiro ogrevalnih sistemov gospodinjstva lahko bistveno zmanjšajo svoje stroške, obenem pa prispevajo k zmanjšanju obremenitve električnega omrežja.

Je naložba v sončno elektrarno brez subvencije upravičena?

Rentabilnost sončnih elektrarn kljub trenutnemu zaprtju subvencij ostaja visoka. Na primeru letne porabe gospodinjstva 12.000 kWh električne energije, cena 11,2 kW sončne elektrarne znaša 14.000 € (z vključenim 9,5% DDV in brez dodeljene subvencije). Ob upoštevanju dviga cen elektrike za gospodinjstva, ki skupaj z vsemi dajatvami že znašajo okrog 0,2 EUR/kWh bruto, plačila stroška obračunske moči in prispevka OVE + SPTE, se lahko odplačilna doba sončne elektrarne predvidi v 6 do 7 letih. Izračun donosa za 11 kW ostaja približno enak kot v letu 2024.

Po kakšni ceni se proizvaja električna energija?

Cena proizvodnje električne energije se zelo razlikuje glede na vir proizvodnje. Najcenejša proizvodnja električne energije je v hidroelektrarnah, kjer znaša strošek proizvodnje približno 30 evrov za megavatno uro. Jedrske elektrarne proizvedejo megavatno uro elektrike za približno 40 evrov. Po drugi strani pa termoelektrarne predstavljajo najdražji način proizvodnje elektrike. V primeru Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) znašajo stroški proizvodnje okrog 250 evrov za megavatno uro. Zdajšnje cene električne energije na borzah omogočajo pozitivno poslovanje TEŠ 6, medtem ko so se v prejšnjih letih izgube termoelektrarn križale z dobički hidroelektrarn.

Pogosta vprašanja

Od katere ure je cenejša elektrika?

»Poceni tok« je pogovorni izraz za MT – manjšo tarifo. MT (manjša dnevna tarifa): Dvotarifni števec beleži MT vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. Čas višje tarife (VT) je od ponedeljka do petka od 6. do 22. ure.

Kdaj je elektrika dražja?

MT (manjša dnevna tarifa): Dvotarifni števec beleži MT vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.

Ali se dvotarifno merjenje električne energije isplača?

Dobavitelji električne energije določajo razmerja cen med VT in MT, od 1. septembra lani pa je vlada določila cene in razmerje med njima. Pred tem datumom je veljalo, da se dvotarifno merjenje oziroma obračun splača, če gospodinjstvo porabi vsaj 40 odstotkov električne energije v času manjše tarife. Po podatkih ZPS iz leta 2018 je bilo dovolj že 30 odstotkov porabe v času manjše tarife, da se je dvotarifno merjenje izplačalo.