Vetrne elektrarne sodijo med obnovljive vire energije.
Energija vetra je pravzaprav posledica obsevanja zemeljskega površja s sončnimi žarki. Enako velja tudi za vodno energijo.
Sonce različne dele morja, kopnega ter ozračja segreva z različno močno jakostjo. In ko se bolj vlažen in topel zrak dvigne, podenj priteka hladnejši oziroma bolj suh zrak. Na takšen način nastajajo zračni tokovi oziroma veter.
Nekoč se je energija vetra uporabljala predvsem v prometu ter transportu. Prav tako za poganjanje mlinov na veter. Na sušnih območjih pa za črpanje vode. Dandanes je na primer mline na veter nadomestila precej bolj moderna tehnologija.
Povsem na novo pa so se pričele pojavljati vetrne elektrarne. Te energijo vetra učinkovito pretvarjajo v električno energijo. Še zlasti so takšne elektrarne razvite v razvitih predelih sveta, in sicer na dovolj dobro prevetrenih območjih.
Delovanje vetrne elektrarne
Vetrne elektrarne so elektroenergetski objekti, kjer se z močjo vetra vrti vetrnico. S tem pa se energija vetra uspešno pretvarja v električno energijo.
Sodobne vetrne turbine pa so označene kot precej visoki stolpi z vetrnicami. Vetrnice torej obrača veter in so povezane z električnim generatorjem. Ključno pa je, da so takšne turbine postavljene na območjih, kjer je veter čim bolj konstanten.
V današnjem času vetrna energija zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih pretvorb energije. Kljub temu pa velja za eno od najhitreje rastočih panog za proizvajanje električne energije. Male vetrne elektrarne so pri nas postavljene predvsem za lastne potrebe, predvsem na območjih, kjer se težko postavlja oziroma napelje elektroenergetska infrastruktura.
Boljši izkoristek energije vetra
Če bi vetrno energijo želeli izkoristiti bolje, bi morali vetrnice postaviti na zelo velikih in predvsem dobro prevetrenih površinah. Pri nas so primerna območja predvsem na višje ležečih krajih, na primer območja gorskih grebenov.
Za čim uspešnejše delovanje vetrne elektrarne je ključna tudi sama hitrost vetra. Povprečna hitrost vetra 50 metrov nad tlemi mora biti večja od treh metrov na sekundo.
Med največje prednosti vetrne elektrarne se vsekakor šteje brezogljični vir energije. Ko veter piha, je na razpolago dovolj poceni vir energije, kar je prav tako ena od poglavitnih prednosti. Ključno je tudi to, da se v okolici vetrnic zemlja lahko še vedno uporablja za učinkovito pridelovanje oziroma obdelovanje.
Med najbolj pozitivne doprinose pa štejemo tudi to, da je možna oskrba z električno energijo tudi tam, kjer vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture ni možna.
Slabosti vetrne elektrarne
Na sploh nam vetrne elektrarne ponujajo številne prednosti oziroma koristi. Ob tem pa je vseeno pametno izpostaviti tudi nekaj slabosti. V prvi vrsti je treba omeniti nestanovitnost vira. To velja zlasti za slabo prevetrena območja, ki ne zagotavljajo zanesljive oskrbe z električno energijo.
Slabost je tudi odvisnost vira od prevetrenosti potencialnih lokacij za postavitev tovrstnih elektrarn.
Tudi cena električne energije iz vetra je višja od cene električne energije, ki se proizvaja v hidroelektrarnah ali pa v klasičnih termoelektrarnah na jedrsko energijo ali premog. Ne nazadnje pa je slabost zagotovo še ta, da so velike vetrnice lahko precej glasne.
Kljub nekaterim slabostim vetrnih elektrarn lahko še vedno trdimo, da je takšen sistem proizvajanja električne energije za človeštvo na sploh zelo koristen.